Z namenom zagotavljanja celovitega ravnanja z odpadno embalažo na območju Republike Slovenije smo se zavezali, da bomo odgovorno ravnali z odpadno embalažo, ki jo dajemo na trg. Pomeni, da bomo odgovorno ravnali s proizvodi, ki jih dajemo na trg, skozi ves njegov življenjski cikel, še posebej z obvezo zagotavljanja ustreznega ravnanja z njim v fazi, ko ta postane odpadek. Poskrbeli bomo tudi za njegovo reciklažo oziroma ustrezno končno predelavo, enako za embalažo, ko bo ta enkrat postala odpadna embalaža.
Sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji trenutno ureja Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/2006 s spremembami in dopolnitvami – Uredba).
Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala (papir/karton, plastika, kovina, steklo, drugo), namenjeni temu, da blago (surovina ali izdelki) obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.
S podjetjem Surovina d.o.o. imamo sklenjeno pogodbo za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) pod številko OE0673/21.
Dandanes je ločevanje odpadkov vedno bolj aktualna tema, ki lahko pomembno pripomore k reševanju problema prevelike količine odpadkov. Če ne bomo resno pristopili k ločevanju odpadkov, nas bodo odpadki praktično zasuli. Po večini zavržemo stvari, ki smo jih uporabljali le šest mesecev. Vsako leto proizvedemo za 3 % več odpadkov kot prejšnje leto zato moramo izdelke in odpadno embalažo reciklirati v nove izdelke. Toda, če so izdelki ali embalaža odvrženi nepravilno v naravi, lahko samo pripomorejo k onesnaževanju – k zastrupljanju voda, tal, rek, potokov in našega okolja. Plastika, guma, steklo so snovi, ki so zelo slabo razgradljive oziroma zelo težko se bodo začele razkrajati same od sebe. Pomembno je, da poskrbimo za svoje okolje. Ni potrebno veliko, da ga ohranimo čistega.
Pomembno pa je, da odpadke ločujemo pravilno. Odpadki se delijo v več kategorij, in sicer na papir, steklo, embalažo, biološke odpadke, kosovne odpadke, nevarne odpadke in mešane odpadke.
Glede na embalažo in izdelke, ki jih dajemo na trg, v nadaljevanju posebej spomnimo na ravnanje s kartonom, folijo in kosovnimi odpadki.
V zabojnik za papir sodijo: kartoni, časopisi, letaki, papirnate vreče, knjige, ovojni papir, katalogi.
V zabojnik za embalažo sodijo: vse plastenke, jogurtovi lončki, pločevinke hrane in pijače, konzerve, vrečke in folije, stiropor, najlon in kovinski pokrovčki.
Kosovni odpadki pa so: pohištvo, vzmetnice, kopalniška oprema, talne obloge in vsi večji odpadki, katerih se ne da odložiti v zabojnike, tudi IR paneli.
Eno gospodinjstvo proizvede letno več kot 1 tono odpadkov. To se nam zdi skoraj nepredstavljivo. Toliko odpadkov zavržemo že zaradi našega hitrega življenjskega sloga. Zato moramo zmeraj pazljivo premisliti, kaj sodi v kateri zabojnik za odpadke. Ločevanje odpadkov predstavlja prihodnost.
Odpadnim surovinam želimo omogočiti več življenjskih dob in verjamemo v ponovno uporabo energije ter materialov.